ZAKAJ SE STEKLA (OKNA) ROSIJO?

Pojav orositve stekel oken oziroma kondenzacije vlage na notranji strani stekel okna je pogost in mote─Ź pojav. Nastopa predvsem v hladnem jesenskem in zimskem ─Źasu. Pogostej┼íi je v stavbah z vgrajenimi zastarelimi ┼íkatlastimi, vezanimi in tudi enojnimi okni, ki so ┼íe brez tesnil in imajo vgrajena enojna stekla ali ÔÇťtermopanÔÇŁ stekla z nizko toplotno za┼í─Źito.

Osnova pojava orositve stekel temelji na fizikalni zakonitosti. Topel zrak namre─Ź lahko sprejme ve─Ź vlage kot hladen zrak. Z ohlajevanjem zraka lahko pri dolo─Źeni nizki temperaturi-rosi┼í─Źu pride do 100 % nasi─Źenja zraka z vlago in nastopi kondenzacija. Vlaga se izlo─Źa v obliki kapljic na hladnih povr┼íinah, ki se orosijo ali navla┼żijo.

Pojav lahko opazimo ┼że pri uporabi hladilnika. Ko odpremo hladilnik, se hladne notranje povr┼íine vrat in sten hladilnika hitro orosijo, ker se normalno vla┼żen zrak prostora na hladnih stenah hitro ohladi na temperaturo rosi┼í─Źa in vlaga kondenzira. Lahko pride celo do tvorbe ledu na stenah hladilnika.

Podoben pojav nastopa tudi pri oknih. Ko v mrzlih dnevih odpremo okno, se steklo hitro orosi, ker pride topel notranji zrak v stik z hladno povr┼íino stekla. Ko okno zapremo, tak┼ína orositev kmalu izgine in ni ve─Ź mote─Źa.

Primer rosenja stekel je dobro poznan tudi vsakemu vozniku avtomobila. Ko v mrzlem dnevu sedemo v avto, pride v zelo kratkem ─Źasu do mote─Źe orositve notranje strani vetrobranskega stekla, ker izdihani topel in vla┼żen zrak voznika kondenzira na mrzli notranji povr┼íini stekla. Z ogrevanjem zraka in stekla mote─Źa orositev vetrobranskega stekla izgine.

Enako prihaja do orositve notranje povr┼íine stekla pri zaprtem oknu, predvsem v hladnih dnevih, zlasti ─Źe je v prostoru visoka relativna zra─Źna vlaga. Tedaj so notranje povr┼íine okna in stekla hladne, njihova temperatura je enaka temperaturi rosi┼í─Źa in steklo se orosi. V─Źasih pa se orosijo tudi povr┼íine slabo toplotno izolativnih okenskih okvirjev. Iz istega vzroka pride tudi navla┼żevanja hladnih obodnih sten bivalnih prostorov. Ti pojavi niso samo zelo mote─Źi, temve─Ź imajo lahko druge ┼íkodljive posledice: po┼íkodovanje premaza oziroma okna, ometov, pohi┼ítva in pojava zdravju ┼íkodljive plesni.

Kje nastopa orositev notranje površine okenskih stekel ?

Predvsem v prostorih z visoko relativno zra─Źno vlago kot so: kopalnica, kuhinja, pralnica in podobno. Tudi v spalnicah pride lahko do orositve stekel, ─Źe spalnice niso zadosti ogrete in ne poskrbimo za zadostno prezra─Źevanje. ─îlovek v osmih urah izdiha ca. 1 liter vode, ┼ítiri ─Źlansko gospodinjstvo pa dnevno ÔÇťproizvedeÔÇŁ povpre─Źno 10 litrov vode v obliki vodne pare. ─îe ne poskrbimo za ustrezno zra─Źenje, te vodne pare potem kondenzirajo na hladnih mestih, najpogosteje na steklu

Orositev se najprej pojavi na robovih stekla, najprej na spodnjem robu okna. Vzrok za to je, da so robovi stekel vedno hladnej┼íi kot pa je temperatura povr┼íine v sredini stekla. To je karakteristi─Źna lastnost tudi za vsa izolacijska stekla in je pogojena z njihovo zgradbo.

Kako lahko zmanjšamo pojav orositve oken ?

Pojav mote─Źe orositve stekel lahko zmanj┼íamo le tako, da se odlo─Źimo za dobra toplotno izolacijska stekla oz. okna. Mo┼żnost pojava orositve je namre─Ź pri oknu z enojno zasteklitvijo (U=5,8W/m2K) ali z navadnim ┬╗termopan-steklom┬ź (U=2,8W/m2K) neprimerno ve─Źja, kot pri oknu z dobrim ┬╗energetsko var─Źnim┬ź izolacijskim steklom (U=ca.0,6 do 1,5W/m2K).

Pomembno je namre─Ź, da tudi s pomo─Źjo izolacijske sposobnosti stekla dose┼żemo ─Źim vi┼íjo temperaturo notranje povr┼íine okenske zasteklitve, ki naj bi presegala temperaturo rosi┼í─Źa. Temperatura notranje pov┼íine stekla je tem vi┼íja, ─Źim ni┼żja je vrednost koeficienta toplotnega prehoda-U, stekla oz. okna. Optimalne vrednosti koeficienta-U za okna naj bi se ugotovile s pomo─Źjo izra─Źuna glede na predpise, oz. lego in arhitektonsko zasnovo stavbe, ter seveda ┼żeleno letno porabo energije za ogrevanje. Seveda je pri tem samoumevno, da vsa tak┼ína sodobna okna zelo dobro tesnijo, kar pa je sicer pri vseh zastarelih oknih velik problem. Okna brez tesnila povzro─Źajo ÔÇťprepihÔÇŁ- izgubo energije in vdor hrupa.

Ali toplotno za┼í─Źitna izolacijska stekla izklju─Źujejo orositev stekel ?

Odgovor je ┼żal ne! Tudi pri oknih z vgrajenimi toplotno za┼í─Źitnimi izolacijskimi stekli (U=ca.1,1-1,3 W/m2K) lahko v izjemnih primerih mraza, zlasti ko je v prostoru prisotna visoka relativna zra─Źana vlaga (60-80% ali ve─Ź) in prostor slabo ogrevamo (nizka jutranja temperatura prostora-hladna notranja povr┼íina stekel), lahko ┼íe vedno pride do minimalne orositve, predvsem na spodnjih robovih stekel.

Potrebno je torej upo┼ítevati, zlasti pozimi, da v primeru slabe toplotne izolacije obodnih sten in vgrajenih slabih oken z visokimi ali samo povpre─Źnimi U-vrednostmi izolacijskega stekla oz. okna lahko v zelo mrzlih dneh pade temperatura na notranji povr┼íini stekel izpod temperature rosi┼í─Źa.

V bivalnem prostoru naj bi bila iz zdravstvenih razlogov optimalna relativna zra─Źna vla┼żnost med 40 in 60 % in temperatura bivalnega prostora 18 do 22oC. Najenostavnej┼ía hitra re┼íitev za odpravo oro┼íenih stekel je seveda dvig sobne temperature. S tem segrejemo tudi hladne povr┼íine stekla nad temperaturo rosi┼í─Źa. To pa ima za posledico bistveno ve─Źjo porabo energije za ogrevanje. Znano je, da za 1oC vi┼íja temperatura v prostoru pove─Źa porabo energije za ogrevanje za 5 do 7 %. Dolgoro─Źna in gospodarna je re┼íitev z ustrezno izolacijo obodnih sten in vgradnjo energetsko var─Źnih oken, s nizkimi U-vrednostmi in vzdr┼żevanje primerne relativne zra─Źne vlage v prostoru.

Kako lahko prepre─Źimo orositev oken ?

Edina gospodarna re┼íitev je pravilno nadzorovano prezra─Źevanje prostora. Tako prepre─Źimo tudi zatohlost in pojav zdravju ┼íkodljive plesni.

Energetsko var─Źno prezra─Źevanje pomeni, da po potrebi zra─Źimo ve─Źkrat na dan, npr. po 10-15 minut, po mo┼żnosti pri ┼íiroko odprtih oknih, ali s ┬╗prepihom┬ź nekaj minut. Pri tem pazimo, da temperatura zraka v prostoru ne pade pod 15oC. S tem ┼íe zadr┼żimo sposobnost notranjega zraka za naraven navzem vlage in ne ohladimo stene, kjer je shranjena toplota. Po tak┼ínem prezra─Źevanju lahko zopet hitro dose┼żemo ponovno ugodno bivalno temperaturo prostora. Pozimi je zunanji sve┼ż in mrzel zrak obi─Źajno relativno suh. Tak┼íen suh zrak, ki pri prezra─Źevanju vstopi v prostor, lahko pri ponovnem segretju prostora preve─Ź zni┼ża relativno zra─Źno vlago v bivalnem prostoru. Zato je pozimi priporo─Źljivo bivalne prostore dodatno vla┼żiti, saj je presuha bivalna klima neugodna in celo zdravju ┼íkodljiva. Pravilno nadzorovano prezra─Źevanje je zlasti pomembno pri novozgrajenih zgradbah, tudi ─Źe ┼íe niso vseljene. ┼áe prisotna gradbena vlaga je ┼íkodljiva za samo stavbo, notranjo opremo in tudi za okna, enako tudi seveda za stanovalce.

Enako je pomembno nadzorovano zra─Źenje prostorov starej┼íih stavb, v katere smo vgradili nova sodobna zelo tesna okna, ki so nadomestila zastarela netesna okna. Ta stara okna so namre─Ź dopu┼í─Źala mo─Źno nenadzorovano zra─Źenje skozi netesne okenske pripire brez tesnil.

Okno pa ni edina ┬╗naprava┬ź za prezra─Źevanje in prepre─Źevanje ┼íkodljive kondenzacije vlage v prostoru! Problem prezra─Źevanja pravilneje in gospodarneje re┼íimo z vgradnjo dodatnih prezra─Źevalnih naprav, kot so: prezra─Źevalni kanali z re┼íetkami ali loputami, kuhinjske nape, prezra─Źevalni ventilatorji in druge sodobne krmiljene prezra─Źevalne naprave. Te omogo─Źajo celo vra─Źanje dela toplotne energije toplega izhajajo─Źega vla┼żnega in onesna┼żenega zraka. Pomemno je torej vedeti, da okna niso edina naprava za prezra─Źevanje!

Kdaj se orosijo zunanje povr┼íine energetsko var─Źnih izolacijskih stekel?

Tudi pri oknih z vgrajenimi energetsko var─Źnimi izolacijskimi stekli lahko pride do orositve na zunanje povr┼íine stekla. Do tak┼íne orositve prihaja poredkoma, zgolj po zelo mrzli no─Źi oziroma v zelo mrzlih jutrih.

Energetsko var─Źna zasteklitev namre─Ź prepre─Źuje prehajanje toplote od znotraj navzven-var─Źuje toplotno energijo. Zato se zunanje steklo ne more ogreti od notranje toplote in se zato preko mrzle no─Źi mo─Źneje ohladi.Temperatura na zunanji povr┼íini stekla lahko tedaj zdrkne pod temperaturo rosi┼í─Źa in pojavi se orositev. Robovi stekla praviloma ostanejo neoro┼íeni, ker robovi izolacijskih stekel mo─Źneje prevajajo toploto od znotraj navzven, kot se to dogaja v sredini stekla. Zato na robovih stekla ostane vi┼íja temperatura kot v sredini, ki je vi┼íja od rosi┼í─Źa.

Pri tak┼ínem zunanjem ┬╗rosenju┬ź stekla brisanje ne pomaga. Ta orositev izgine sama, ko se dvigne zunanja temperatura okolice, ali ko zunanjo povr┼íino stekla ogreje jutranje sonce. Ta vrsta orositve zunanjega stekla je torej posledica naravnega fizikalnega pojava. Pojavi se le pri zelo nizkih zunanjih temperaturah, a pogosteje ravno pri visoko energetsko var─Źnih zasteklitvah.

V tak┼ínih primerih pomaga lahko le dodatna za┼í─Źita zunanjih povr┼íin stekel , na primer spu┼í─Źena roleta, ki prepre─Źuje preveliko ohladitev zunanje povr┼íine izolacijskega stekla.

Zaradi tega, ta sicer zelo redek pojav kratkotrajne orositve zunanje strani povr┼íine energetsko var─Źnega stekla, ne more biti predmet reklamacije.

Slu┼żba za stike z javnostmi-Inles d.d. Ribnica 28.07.2004