ZAKAJ SE STEKLA (OKNA) ROSIJO?

Pojav orositve stekel oken oziroma kondenzacije vlage na notranji strani stekel okna je pogost in moteč pojav. Nastopa predvsem v hladnem jesenskem in zimskem času. Pogostejši je v stavbah z vgrajenimi zastarelimi škatlastimi, vezanimi in tudi enojnimi okni, ki so še brez tesnil in imajo vgrajena enojna stekla ali “termopan” stekla z nizko toplotno zaščito.

Osnova pojava orositve stekel temelji na fizikalni zakonitosti. Topel zrak namreč lahko sprejme več vlage kot hladen zrak. Z ohlajevanjem zraka lahko pri določeni nizki temperaturi-rosišču pride do 100 % nasičenja zraka z vlago in nastopi kondenzacija. Vlaga se izloča v obliki kapljic na hladnih površinah, ki se orosijo ali navlažijo.

Pojav lahko opazimo že pri uporabi hladilnika. Ko odpremo hladilnik, se hladne notranje površine vrat in sten hladilnika hitro orosijo, ker se normalno vlažen zrak prostora na hladnih stenah hitro ohladi na temperaturo rosišča in vlaga kondenzira. Lahko pride celo do tvorbe ledu na stenah hladilnika.

Podoben pojav nastopa tudi pri oknih. Ko v mrzlih dnevih odpremo okno, se steklo hitro orosi, ker pride topel notranji zrak v stik z hladno površino stekla. Ko okno zapremo, takšna orositev kmalu izgine in ni več moteča.

Primer rosenja stekel je dobro poznan tudi vsakemu vozniku avtomobila. Ko v mrzlem dnevu sedemo v avto, pride v zelo kratkem času do moteče orositve notranje strani vetrobranskega stekla, ker izdihani topel in vlažen zrak voznika kondenzira na mrzli notranji površini stekla. Z ogrevanjem zraka in stekla moteča orositev vetrobranskega stekla izgine.

Enako prihaja do orositve notranje površine stekla pri zaprtem oknu, predvsem v hladnih dnevih, zlasti če je v prostoru visoka relativna zračna vlaga. Tedaj so notranje površine okna in stekla hladne, njihova temperatura je enaka temperaturi rosišča in steklo se orosi. Včasih pa se orosijo tudi površine slabo toplotno izolativnih okenskih okvirjev. Iz istega vzroka pride tudi navlaževanja hladnih obodnih sten bivalnih prostorov. Ti pojavi niso samo zelo moteči, temveč imajo lahko druge škodljive posledice: poškodovanje premaza oziroma okna, ometov, pohištva in pojava zdravju škodljive plesni.

Kje nastopa orositev notranje površine okenskih stekel ?

Predvsem v prostorih z visoko relativno zračno vlago kot so: kopalnica, kuhinja, pralnica in podobno. Tudi v spalnicah pride lahko do orositve stekel, če spalnice niso zadosti ogrete in ne poskrbimo za zadostno prezračevanje. Človek v osmih urah izdiha ca. 1 liter vode, štiri člansko gospodinjstvo pa dnevno “proizvede” povprečno 10 litrov vode v obliki vodne pare. Če ne poskrbimo za ustrezno zračenje, te vodne pare potem kondenzirajo na hladnih mestih, najpogosteje na steklu.

Orositev se najprej pojavi na robovih stekla, najprej na spodnjem robu okna. Vzrok za to je, da so robovi stekel vedno hladnejši kot pa je temperatura površine v sredini stekla. To je karakteristična lastnost tudi za vsa izolacijska stekla in je pogojena z njihovo zgradbo.

Kako lahko zmanjšamo pojav orositve oken ?

Pojav moteče orositve stekel lahko zmanjšamo le tako, da se odločimo za dobra toplotno izolacijska stekla oz. okna. Možnost pojava orositve je namreč pri oknu z enojno zasteklitvijo (U=5,8W/m2K) ali z navadnim »termopan-steklom« (U=2,8W/m2K) neprimerno večja, kot pri oknu z dobrim »energetsko varčnim« izolacijskim steklom (U=ca.0,6 do 1,5W/m2K).

Pomembno je namreč, da tudi s pomočjo izolacijske sposobnosti stekla dosežemo čim višjo temperaturo notranje površine okenske zasteklitve, ki naj bi presegala temperaturo rosišča. Temperatura notranje povšine stekla je tem višja, čim nižja je vrednost koeficienta toplotnega prehoda-U, stekla oz. okna.

Optimalne vrednosti koeficienta-U za okna naj bi se ugotovile s pomočjo izračuna glede na predpise, oz. lego in arhitektonsko zasnovo stavbe, ter seveda želeno letno porabo energije za ogrevanje. Seveda je pri tem samoumevno, da vsa takšna sodobna okna zelo dobro tesnijo, kar pa je sicer pri vseh zastarelih oknih velik problem. Okna brez tesnila povzročajo “prepih”- izgubo energije in vdor hrupa.

Ali toplotno zaščitna izolacijska stekla izključujejo orositev stekel ?

Odgovor je žal ne! Tudi pri oknih z vgrajenimi toplotno zaščitnimi izolacijskimi stekli (U=ca.1,1-1,3 W/m2K) lahko v izjemnih primerih mraza, zlasti ko je v prostoru prisotna visoka relativna zračana vlaga (60-80% ali več) in prostor slabo ogrevamo (nizka jutranja temperatura prostora-hladna notranja površina stekel), lahko še vedno pride do minimalne orositve, predvsem na spodnjih robovih stekel.

Potrebno je torej upoštevati, zlasti pozimi, da v primeru slabe toplotne izolacije obodnih sten in vgrajenih slabih oken z visokimi ali samo povprečnimi U-vrednostmi izolacijskega stekla oz. okna lahko v zelo mrzlih dneh pade temperatura na notranji površini stekel izpod temperature rosišča.

V bivalnem prostoru naj bi bila iz zdravstvenih razlogov optimalna relativna zračna vlažnost med 40 in 60 % in temperatura bivalnega prostora 18 do 22oC.

Najenostavnejša hitra rešitev za odpravo orošenih stekel je seveda dvig sobne temperature. S tem segrejemo tudi hladne površine stekla nad temperaturo rosišča. To pa ima za posledico bistveno večjo porabo energije za ogrevanje. Znano je, da za 1oC višja temperatura v prostoru poveča porabo energije za ogrevanje za 5 do 7 %. Dolgoročna in gospodarna je rešitev z ustrezno izolacijo obodnih sten in vgradnjo energetsko varčnih oken, s nizkimi U-vrednostmi in vzdrževanje primerne relativne zračne vlage v prostoru.

Kako lahko preprečimo orositev oken ?

Edina gospodarna rešitev je pravilno nadzorovano prezračevanje prostora. Tako preprečimo tudi zatohlost in pojav zdravju škodljive plesni.

Energetsko varčno prezračevanje pomeni, da po potrebi zračimo večkrat na dan, npr. po 10-15 minut, po možnosti pri široko odprtih oknih, ali s »prepihom« nekaj minut. Pri tem pazimo, da temperatura zraka v prostoru ne pade pod 15oC. S tem še zadržimo sposobnost notranjega zraka za naraven navzem vlage in ne ohladimo stene, kjer je shranjena toplota. Po takšnem prezračevanju lahko zopet hitro dosežemo ponovno ugodno bivalno temperaturo prostora.

Pozimi je zunanji svež in mrzel zrak običajno relativno suh. Takšen suh zrak, ki pri prezračevanju vstopi v prostor, lahko pri ponovnem segretju prostora preveč zniža relativno zračno vlago v bivalnem prostoru. Zato je pozimi priporočljivo bivalne prostore dodatno vlažiti, saj je presuha bivalna klima neugodna in celo zdravju škodljiva.

Pravilno nadzorovano prezračevanje je zlasti pomembno pri novozgrajenih zgradbah, tudi če še niso vseljene. Še prisotna gradbena vlaga je škodljiva za samo stavbo, notranjo opremo in tudi za okna, enako tudi seveda za stanovalce.

Enako je pomembno nadzorovano zračenje prostorov starejših stavb, v katere smo vgradili nova sodobna zelo tesna okna, ki so nadomestila zastarela netesna okna. Ta stara okna so namreč dopuščala močno nenadzorovano zračenje skozi netesne okenske pripire brez tesnil.

Okno pa ni edina »naprava« za prezračevanje in preprečevanje škodljive kondenzacije vlage v prostoru! Problem prezračevanja pravilneje in gospodarneje rešimo z vgradnjo dodatnih prezračevalnih naprav, kot so: prezračevalni kanali z rešetkami ali loputami, kuhinjske nape, prezračevalni ventilatorji in druge sodobne krmiljene prezračevalne naprave. Te omogočajo celo vračanje dela toplotne energije toplega izhajajočega vlažnega in onesnaženega zraka. Pomemno je torej vedeti, da okna niso edina naprava za prezračevanje!

Kdaj se orosijo zunanje površine energetsko varčnih izolacijskih stekel?

Tudi pri oknih z vgrajenimi energetsko varčnimi izolacijskimi stekli lahko pride do orositve na zunanje površine stekla. Do takšne orositve prihaja poredkoma, zgolj po zelo mrzli noči oziroma v zelo mrzlih jutrih.

Energetsko varčna zasteklitev namreč preprečuje prehajanje toplote od znotraj navzven-varčuje toplotno energijo. Zato se zunanje steklo ne more ogreti od notranje toplote in se zato preko mrzle noči močneje ohladi.Temperatura na zunanji površini stekla lahko tedaj zdrkne pod temperaturo rosišča in pojavi se orositev. Robovi stekla praviloma ostanejo neorošeni, ker robovi izolacijskih stekel močneje prevajajo toploto od znotraj navzven, kot se to dogaja v sredini stekla. Zato na robovih stekla ostane višja temperatura kot v sredini, ki je višja od rosišča.

Pri takšnem zunanjem »rosenju« stekla brisanje ne pomaga. Ta orositev izgine sama, ko se dvigne zunanja temperatura okolice, ali ko zunanjo površino stekla ogreje jutranje sonce. Ta vrsta orositve zunanjega stekla je torej posledica naravnega fizikalnega pojava. Pojavi se le pri zelo nizkih zunanjih temperaturah, a pogosteje ravno pri visoko energetsko varčnih zasteklitvah.

V takšnih primerih pomaga lahko le dodatna zaščita zunanjih površin stekel , na primer spuščena roleta, ki preprečuje preveliko ohladitev zunanje površine izolacijskega stekla.

Zaradi tega, ta sicer zelo redek pojav kratkotrajne orositve zunanje strani površine energetsko varčnega stekla, ne more biti predmet reklamacije.

 

Služba za stike z javnostmi-Inles d.d. Ribnica 28.07.2004

546 Slo7311 Slo8466 Slo

Najdite najbližje prodajno mesto

Država: SLOVENIJA

Kraj: LJUBLJANA IN OKOLICA

Prodajna mesta

Izračun U-vrednosti oken

Preverite izračune toplotne prehodnosti vseh naših oken v kombinaciji z različnimi zasteklitvami. 

več